• Cena računovodstva za s.p. je odvisna od načina obdavčitve, količine dokumentacije, DDV statusa in obsega potrebnih storitev. Normiranec z manjšim številom računov ima lahko drugačne potrebe kot podjetnik z dejanskimi odhodki in zaposlenimi. V MTM pripravimo ponudbo glede na vaše poslovanje in dogovorjeni obseg dela.

  • Da. Menjava je mogoča tudi med poslovnim letom, vendar je pomembno pravilno urediti predajo dokumentacije in računovodskih podatkov. Novi servis mora pridobiti informacije o že oddanih obračunih, poslovnih evidencah in odprtih obveznostih. V MTM se ob začetku sodelovanja dogovorimo o potrebnih podatkih za prehod.

  • Da, vendar samo ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev. Samostojni podjetniki lahko glede na velikost in značilnosti poslovanja uporabljajo enostavno ali dvostavno knjigovodstvo. Pri izbiri je pomembno preveriti, ali podjetnik izpolnjuje pogoje za enostavno knjigovodstvo in ali takšen način omogoča ustrezen pregled nad poslovanjem.

  • Normirani s.p. praviloma ni zavezan k predložitvi letnega poročila za javno objavo na AJPES. Kljub temu mora pripraviti in oddati predpisani davčni obračun na FURS. Pri podjetnikih, ki ugotavljajo davčno osnovo z dejanskimi odhodki, so obveznosti glede poslovnih knjig in letnega poročanja drugačne.

  • Samostojni podjetnik mora praviloma najpozneje do 31. marca tekočega leta oddati davčni obračun za preteklo koledarsko leto prek sistema eDavki. Ta obveznost velja tudi za normirance. Obračun vsebuje podatke, pomembne za ugotovitev davčne obveznosti, zato je priporočljivo, da potrebne evidence pripravite pravočasno.

  • Ne. Popoldanski s.p. je pogovorni izraz, povezan z načinom vključitve podjetnika v socialna zavarovanja. Normirani s.p. pa označuje način ugotavljanja davčne osnove. Popoldanski podjetnik je lahko normiranec ali pa uporablja dejanske odhodke, če izpolnjuje ustrezne pogoje za izbrani način obdavčitve.

  • Da. Normirani s.p. je lahko identificiran za namene DDV. Normirana obdavčitev določa način ugotavljanja davčne osnove za dohodnino, ne pa DDV statusa. Obveznost identifikacije za DDV je odvisna od zakonskih pogojev in vrste transakcij, tudi pri določenem poslovanju s tujino.

  • Glavna razlika je način ugotavljanja davčne osnove. Normirani s.p. upošteva zakonsko določene normirane odhodke, medtem ko navadni s.p. upošteva dejanske davčno priznane odhodke. Pri slednjem je potrebno tudi ustrezno vodenje poslovnih knjig. Kateri način je primernejši, je odvisno od poslovanja in veljavnih pogojev.

  • Normirani s.p. mora praviloma voditi evidenco izdanih računov oziroma knjigovodskih listin ter evidenco osnovnih sredstev. Glede na dejavnost in DDV status so lahko potrebne tudi druge evidence. Čeprav ne vodi poslovnih knjig na enak način kot podjetnik z dejanskimi odhodki, mora hraniti ustrezno poslovno dokumentacijo.

  • Normirani s.p. ni zakonsko zavezan k najemu računovodskega servisa. Ker mu ni treba voditi poslovnih knjig za ugotavljanje davčne osnove, lahko določene obveznosti ureja sam. Kljub temu mora voditi predpisane evidence, oddajati davčne obračune in spremljati zakonodajo. Računovodja mu lahko pomaga zmanjšati tveganje napak.